Zelen

Zelen je dobil ime po svetlo zeleni barvi listja in mladic. Prvič ga leta 1844 omenja Vertovec v Vinoreji, kjer mu pripiše posebno žlahten duh. Ker so arome pri zelenu težje obstojne, so se na Kmetijskem inštitutu Slovenije lotili naloge, kako jih zadržati. In med drugim so ugotovili tudi, da vino zelen vsebuje veliko hidroksicimetnih kislin, ki imajo antioksidativne, torej zdravilne učinke. Kaže, da je zelen avtohtona, samonikla sorta Vipavske doline in da ga ni najti nikjer drugje. Potem, ko je pred leti že skoraj povsem izginil, so se mu vinarji spet začeli posvečati. Danes raste zelen na Vipavskem na približno 60 hektarjih površin, kar predstavlja dobra 2 % vipavskih vinogradov.

Je sveže enoletno vino z značilno rumeno – zeleno barvo. Prepoznaven je po nežni aromi sredozemskih začimb v kombinaciji s sadnimi notami.

Sauvignon

Sauvignon kot sorta vinske trte izhaja iz francoskega Bordeauxa. Ime izhaja iz francoske besede sauvage (divje). Danes to aromatično sorto najdemo po številnih svetovnih vinskih regijah severne in južne poloble. Vinarji ga po svetu najpogosteje pridelujejo kot mlado aromatično sveže suho vino, je pa tudi ena od sort za svetovno znana sladka bordojska vina iz pokrajin Sauterness in Barsac. Odvisno od klimatskih pogojev in dozorelosti daje sauvignon vina od agresivnejših travnatih do tropsko sadnih arom.

Je del sveže linije, ki ga pridelamo z kratkotrajno maceracijo in enoletnim zorjenjem v nerjavečih cisternah. Nežne limonasto rumene barve. Na vonj je mladostno in intenzivno. Lahko začutimo breskev, mango in grenivko. Je suho z srednjim telesom. Karakter je intenziven in sortno poudarjen.

Premium belo

Bela zvrst premium linije. Sestavljena je iz svetovno razširjenega chardonnayja in malvazije. Vino po 24-urni hladni maceraciji zori dve leti v barik sodih iz hrastovega lesa.
Je srednje globoke zlato rumene barve. Ima intenzivno cvetico po vaniliji in hrastovini. Vino je suho z srednjim telesom, ki ponuja visoke, prijetne kisline.

Rosé

Pridelujemo iz rdečega grozdja. Jagodno kožico, katera vsebuje barvne snovi odstranimo iz mošta že po nekaj urah, tako da dobimo svetlo rdečo barvo. To kategorijo vin odlikuje lepa svetlo rdeča, rožnata barva katero lahko opišemo z besedami: čebulna, roza, lososovo rdeča, barva prepeličjih oči. Rose vina so enostavna za kombiniranje s hrano. Priporoča se jih v kombinaciji k zelenjavnim, ribjim in mesnim jedem. Najbolje ga je spiti mladega in svežega. Ker je to vino nekje med belim in rdečim, je temu primerna tudi temperatura serviranja, nekje med 10 in 12°C. Vino je nežnejše rožnate barve. Cvetica je mladostna ter sadna. Vino je suho. Na vonj lahko zaznamo arome jagod in jabolka.

Cabernet franc

Je rdeča sorta, ki izhaja iz Francije. Je vino bogate rdeče barve, z značilno pikantno aromatiko. Redko se ga uporablja kot sortno vino, pogosteje v zvrsteh. Na našem posestvu ga pridelujemo kot sortno vino. Spada med sveža rdeča vina, saj ga zorimo eno leto v nerjavečih cisternah. Ima globoko rubinasto barvo. Cvetlica je intenzivnejša, z obilo simpatične zelene paprike in črnega popra. Vino je suho, srednjega telesa, z nižjo vsebnostjo taninov.

Premium rdeče

Premium rdeče je vino pridelano iz svetovno poznanega merlota. Grozdje posušimo na trti in s tem dosežemo višjo koncentracijo grozdnega soka. Po 8 – dnevni maceraciji vino 2 leti zorimo v barik sodih iz hrastovega lesa. Vino je globoke rubinaste barve. Suho, krepko in polno taninov. Cvetica je zrela, srednje poudarjena. Na okus kljub polni zrelosti lepo pokaže svojo sortnost.

Pinela penina

Pinelo omenja uradni zgodovinar dunajskega dvora Otokar v svoji Rimani kroniki že okoli leta 1280. V Furlaniji naj bi jo gojili že v 14. stoletju, proti koncu 19. stoletja se jo omenja kot sorto, ki so jo v večjem obsegu gojili v okolici Padove. Leta 1932 je opisana v publikaciji Agrarnega inštituta iz Gorice kot krajevna sorta, ki je razširjena predvsem po gričih Vipavske doline. To potrjuje tudi Vertovec v knjigi Vinoreja za Slovence, ki je izšla leta 1844. V njej jo uvrsti med »bolj žlahtne sorte« in jo pohvali z besedami: »Na Gočah nad Ipavo si jo je neki Orel obilno nasadil, in nje vino je lepo sloveče postalo.« V Sloveniji jo gojimo le v Vipavski dolini in na kraškem vinorodnem podokolišu Vrhe. Pred štiridesetimi leti je bila pinela tretja najštevilčnejša sorta na Vipavskem, kasneje pa so jo vinogradniki predvsem zaradi bolezni skoraj popolnoma opustili. Pred leti so se ji začeli spet bolj posvečati in danes je pinela pri nas zasajena na približno 50 hektarjih površin, kar predstavlja približno 2 % vipavskih vinogradov.

Penina je nežne limonaste barve z obilico drobnih mehurčkov. Cvetica je poudarjena, sadna in sortna. Lahko zaznamo sočno, zrelo rumeno sadje. Kisline so prijetno visoke in usklajene.

Muškatna penina

Peneče vino pridelamo tako, da osnovnemu mirnemu vinu dodamo sladkor in kvasovke za drugo alkoholno vrenje. Ogljikov dioksid, ki pri tem nastane, se za razliko od prvega vrenja ohrani v vinu, in se pri pitju sprosti v obliki prijetnih osvežilnih mehurčkov. Drugo alkoholno vrenje je poteklo v večjih zaprtih posodah, za razliko od tako imenovane tradicionalne metode, kjer to vrenje poteka v posameznih steklenicah.

Muškatna penina je pridelana kot polsuho vino iz prijetno aromatične sorte rumeni muškat. Muškatna penina je nežno limonaste barve, cvetica je izrazita in mladostna po muškatu. V ustih je slajša in izrazito muškatna.