Značilnost vin Rouna je svežina. Po tradicionalni metodi s kratkotrajno maceracijo in z minimalno uporabo žvepla pridelujemo predvsem enoletna vina. V naši vinski kleti lahko poskusite 12 sort vin.
  • Vina Rouna zelen in konzorcijski zelen
  • Zelen

    Zelen, je dobil ime po svetlo zeleni barvi listja in mladic. Prvič ga leta 1844 omenja Vertovec v Vinoreji, kjer mu pripiše posebno žlahten duh. Ker so arome pri zelenu težje obstojne, so se na Kmetijskem inštitutu Slovenije lotili naloge, kako jih zadržati. In med drugim so ugotovili tudi, da vino zelen vsebuje veliko hidroksicimetnih kislin, ki imajo antioksidativne, torej zdravilne učinke. Kaže, da je zelen avtohtona, samonikla sorta Vipavske doline in da ga ni najti nikjer drugje. Potem, ko je pred leti že skoraj povsem izginil, so se mu vinarji spet začeli posvečati. Danes raste zelen na Vipavskem na približno 60 hektarjih površin, kar predstavlja dobra 2 % vipavskih vinogradov.

  • Vina Rouna konzorcij pinela
  • Pinela

    Pinelo omenja uradni zgodovinar dunajskega dvora Otokar v svoji Rimani kroniki že okoli leta 1280. V Furlaniji naj bi jo gojili že v 14. stoletju, proti koncu 19. stoletja se jo omenja kot sorto, ki jo v večjem obsegu gojili v okolici Padove. Leta 1932 je opisana v publikaciji Agrarnega inštituta iz Gorice kot krajevna sorta, ki je razširjena predvsem po gričih Vipavske doline. To potrjuje tudi Vertovec v knjigi Vinoreja za Slovence, ki je izšla leta 1844. V njej jo uvrsti med »bolj žlahtne sorte« in jo pohvali z besedami: »Na Gočah nad Ipavo si jo je neki Orel obilno nasadil, in nje vino je lepo sloveče postalo.« V Sloveniji jo gojimo le v Vipavska dolini in kraškem vinorodnem podokolišu Vrhe. Pred štiridesetimi leti je bila pinela tretja najštevilčnejša sorta na Vipavskem, kasneje pa so jo vinogradniki predvsem zaradi bolezni skoraj popolnoma opustili. Pred leti so se ji začeli spet bolj posvečati in danes je pinela pri nas zasajena na približno 50 hektarjih površin, kar predstavlja približno 2 % vipavskih vinogradov.

  • Vina Rouna sauvignon
  • Sauvignon

    Sauvignon kot sorta vinske trte izhaja iz francoskega Bordeauxa. Ime izhaja iz francoske besede sauvage (divje). Danes to aromatično sorto najdemo po številnih svetovnih vinskih regijah severne in južne poloble. Vinarji ga po svetu najpogosteje pridelujejo kot mlado aromatično sveže suho vino, je pa tudi ena od sort za svetovno znana sladka bordojska vina iz pokrajin Sauterness in Barsac. Odvisno od klimatskih pogojev in dozorelosti daje sauvignon vina od agresivnejših travnatih do tropsko sadnih arom.

  • Rouna - premium belo 0.75 L
  • Premium belo

    Bela zvrst iz vipavske sorte vina zelen in svetovno razširjenega chardonnayja. Za to vino smo grozdje zelena leta 2015 sušili na trtah in s tem dosegli koncentracijo grozdnega soka. Vino je po 24-urni hladni maceraciji dve leti zorelo v barik sodih iz hrastovega lesa.

  • Vina Rouna cabernet sauvignon
  • Cabernet Sauvignon

    Mnogi postavljajo cabernet sauvignon na prvo mesto med pomembnimi rdečimi sortami grozdja. Je tista sorta, ki je ob merlotu in v manjšem delu ob cabernet francu sestavni del večine najboljših, legendarnih rdečih bordojcev. Daje jim dolgoživost in je tudi pomembna sestavina mnogih drugih odličnih rdečih zvrsti po celem svetu. S sodobnimi analizami je bilo v prejšnjem desetletju ugotovljeno, da je cabernet sauvignon nastal kot križanec med sortama cabernet franc in sauvignon. Danes ga najdemo najdemo v vseh pomembnih svetovnih vinskih regijah.

  • Rouna - premium rdeče 0.75 L
  • Premium rdeče

    To rdeče vino je sestavljeno iz lokalne sorte refošk in svetovno razširjene sorte merlot. Grozdje merlota smo leta 2015 sušili na trtah in s tem dosegli koncentracijo grozdnega soka. Po 8-dnevni maceraciji smo vino 2 leti zorili v barik sodih iz hrastovega lesa.

  • Vina Rouna muškatna penina
  • Muškatna penina

    Peneče vino se pridela tako, da se osnovnemu mirnemu vinu doda sladkor in kvasovke za drugo alkoholno vrenje. Ogljikov dioksid, ki pri tem nastane, se za razliko od prvega vrenja ohrani v vinu, in se pri pitju sprosti v obliki prijetnih osvežilnih mehurčkov. Našo penino smo pridelali kot polsuho vino iz prijetno aromatične sorte rumeni muškat. Drugo alkoholno vrenje je poteklo v večjih zaprtih posodah, za razliko od tako imenovane tradicionalne metode, kjer to vrenje poteka v posameznih steklenicah.